O HOTAVLJAH ...

Hotaule sa ena preci stara vas. Tega še večina Hotaulcu na vie. Stvar je taka de je biu u dariln listin Otona drujga, ta je u dvieh kuosah podaru oziemle škofu Abrahamu oz Frajzinga, ta uziemle na našm koncu omejen z »rivulus Cotabla«, kar je biu imie za Hotaulšča. Če je bla Hotaulšca, se da skliepat de sa ble že tud Hotaule takat. Ta listina pa nuos datum 23. novambar lieta 973. Se prau dobar taužnt liet! Ta datum pa mama zdej tud za občinsk praznk.

                                               
(Cerkev Sv. Lovrenca)

Preci zanemiuga okuol Hotaul pa nasplošn naših kraju pa je napisu duohtar Pavle Blaznik u soj Kolonizacij Polanske doline pa u dielu z naslovam Škofja loka in loško gospostvo (973-1803). Grozn parporočliu čtiu za use, ke jih usaj mal zanima naša lokalna zgodovina. Hotaule velikkat omejna ked preci velika županija, ke je obsiegala kraje od Hotaul ozieroma od Preserij, kes a ble učas posiebi, pa čez Leskouca pa Karnice use do Uoslce pa Hobouš. Blaznik piše de je bel u šestnajstm stolietij na Hotaulah 13 kajžarju pa štierje gruntarji. Velik je bl pa tud gostaču, tu da ledje ke sa se ukvarjal z obartjuo, mal s targovina, mal sa bl pa dninarji par gruntarjah. Teh gostaču je bel še lieta 1590 useskop neč, sam edn, po popisu kej biu narjen lieta 1637 jih je bel pa že 18. Uoržah za tu je pa tud razvoj fužinarstva, od Hotaul gor pred Volak sa se s tem ukvarjal.  Tuki be lohk potegnil mal ene uzporiednce s sedajnastja, ke sa privat skor par usak tadrug bajt. Mal u hecu be lohk potegnil še ena: u urbarju iz lieta 1630 je razvidn, de sta ble na Hotaulah dvie karčme. Tok je še dons, par Lipan pa par Tomf. Čeprou lih štierstu liet niesta stare.

U katastrah je pa tud lep parkazan kok sa se Hotaule razvijale. Taparu je bl največ bajt stisnenih naspruot cierkve svetga Lourenca (zasliedu sm tud dej tu cierku svetga Lourenca pa Kancijana, u reambulančnm katastru pa col piše de je tu cierku svete Marije), tam okuol Troha, nieki gruntu je bl pa na tazguorn teras, gor čiez pret današnmu Marmorju.

Foto: Miha Oblak (Pogled s hriba Slajka)

Par cierku je zanemiva niena liega, stisnena je nuotar pod gmajna h vod, namiest deb bla kuod na kejšnmu puklu. Kruožja ene legiende zakej je tok, sam je ries čudn. Mende be mogla cierku stat na miestu lietas prenoulenga kužnga znamejna naspruot Koritarja. Kasnej sa se Hotaule šierle pa razvijale, kar dost tud na račun kamnoloma, ke sa ga mende mal koristl že za cajta Rimlanu. Novej zgodovina je pa večalmejn jasna, po vojn sa se Hotaule razvile u enga bel močnih kraju u naš občin, tok gospodarsk ket pa marbet še mal bel če gliedaš iz družbenga vidika. En kop fierm pa privatniku, en kop društu, ke se pa kar mal skušaj med sebuoj kier se bo kej nouga spounu pa kier bo več nariedu. Tok je pa zatu ke ledje znaja skupi stuopt, če se grie za kejšna šlevarija še tuok raj. Neč neb bl naruobi čeb bl pousuod tok!

Foto: Miha Oblak (Poljanska Sora, Bičkova skala)